Vai al contenuto principale

Hevreka -

Ob ponedeljkih ob 18.00 in torkih ob 10.10.

Razumevanje razvoja znanosti in tehnologije postaja skorajda nuja v današnjem svetu. Poljudno-znanstvena oddaja Hevreka se tedensko dotika teh tem z intervjuji in poglobitvami. Uredništvo: Poljanka Doljak. Slika je delo umetnika Ivana Žerjala, člana kulturnega društva za umetnost KONS.

Lista episodi

23 Dic 2024

Mednarodna vesoljska postaja

Mednarodna vesoljska postaja je eno izmed modernih čudes sveta. Po petindvajsetih letih delovanja se nam zdi že kar samoumevno, da se okoli Zemlje, 420 kilometrov nad površjem, giblje velikanski konglomerat aluminija, v katerem že več kot dvajset let neprestano prebivajo ljudje. A nič povezano s postajo ni samoumevno. V tokratni oddaji se bomo sprehodili skozi postajo in njeno zgodovino. Poskušali bomo razumeti njeno poslanstvo in se za trenutek ustavili tudi pri neustrašnih astronavtih in kozmonavtih. Tokratno oddajo je pripravil sodelavec dr. Jure Japelj.
36 min
21 Ott 2024

Lunina redka atmosfera, vulkani, podzemni svetovi in razstava - o Luni in še mnogo več

Zdi se, da se o Luni vsak dan nekaj novega naučimo. Kaj so znanstveniki nedavno odkrili o Lunini redki atmosferi? Kdaj je na Luni zadnjič izbruhnil vulkan in kje bodo bodoči naseljenci na Luni lahko živeli? O zanimivostih, novostih in o razstavi o Luni v Prirodoslovnem muzeju Slovenije pogovor z Andrejem Guštinom, astronomom, učiteljem in komunikatorjem znanosti. Pripravil dr. Jure Japelj. Uredništvo: Poljanka Doljak.
36 min
01 Lug 2024

Pokopališče satelitov in smeti v vesolju

Število umetnih satelitov okoli Zemlje v zadnjem času strmo narašča. Odpirajo se nove priložnosti za podjetja in majhne države—tudi za Slovenijo, ki je v vesolje poslala že tri satelite. Veliko število satelitov pa prinaša tudi svoje nevarnosti in nevšečnosti, ki odpirajo vprašanja trajnostnega razvoja vesoljske tehnologije. V tej epizodi bomo govorili o satelitih in okolju, v katerem se nahajajo. Tokratno oddajo je pripravil sodelavec dr. Jure Japelj. Uredništvo: Poljanka Doljak.
31 min
17 Giu 2024

Hladna plinska plazma v mehurju vodne pare ali kako uspešno inaktivirati viruse v vodi

Plazmo lahko uporabimo tudi za čiščenje vode in uničenje škodljivih bakterij in virusov. Kako? Z unikatno napravo, ki združuje hladno plinsko plazmo in superkavitacijo seveda. Interdisciplinarna skupina raziskovalcev Instituta "Jožef Štefan", Nacionalnega inštituta za biologijo in Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je kot prva na svetu izumila in patentirala napravo za čiščenje vode. Gosta oddaje sta bila dr. Arijana Filipić z Nacionalnega inštituta za biologijo in doc. dr. Gregor Primc z Inštituta Jožef Stefan. Dr. Arijana Filipić in doc. dr. Gregor Primc sta tudi avtorja članka z naslovom Hladna plinska plazma v mehurju vodne pare ali kako uspešno inaktivirati viruse v vodi, ki je izšel v reviji Alternator. Članek in oddajo lahko najdete na spletni strani Alternator.science in na portalu Raiplay Sound . Uredništvo: Poljanka Doljak.
34 min
24 Giu 2024

Če bi za vsak pomežik dobili 25 centov, bi v enem letu bili milijonarji

Oči so zapleten del našega telesa, ki skriva veliko zanimivosti. Sestavljene so iz več kot 2 milijonov delov, imajo več kot 100 milijonov celic za zaznavanje svetlobe, očesne mišice pa so ene najhitrejših v telesu. Človeško oko namreč lahko zazna na milijone barvnih odtenkov. A koliko jih vidi zares, koliko pa nam možgani pomagajo ustvariti celotno sliko? Ko pa vas mučijo oči, kam se napotite? H okulistu? Optometristu? Oftalmologu? Ali optiku? Gost oddaje je optometrist Matej Malalan. Uredništvo: Poljanka Doljak.
33 min
10 Giu 2024

Kako verjetno je naključno prečkanje oceana?

Ob svetovnem dnevu oceanov se sprašujemo, kako verjetno je naključno prečkanje oceana? V poljudnoznanstveni oddaji Hevreka bo tokrat z nami doktorica evolucijske biologije in biogeografije Eva Turk z oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo. Oddaja je nastala v sodelovanju s strokovno revijo Alternator. Dr. Eva Turk je tudi avtorica članka z naslovom Kako verjetno je naključno prečkanje oceanov, ki je izšel v reviji Alternator. Članek in oddajo lahko najdete na spletni strani Alternator.science in na portalu Raiplay Sound pod zavihkom Hevreka. Uredništvo: Poljanka Doljak.
36 min
03 Giu 2024

Znanstveni slam 2 ali kako v petih minutah obrazložiti znanost

Znanstveni slam je razširjena oblika komuniciranja znanstvenikov z javnostjo. Znanstveniki in znanstvenice, raziskovalci in raziskovalke običajno na začetku svoje kariere tekmujejo v predstavitvi svojega raziskovalnega dela nestrokovnemu občinstvu. Za poljudnoznastveno predstavitev imajo znanstveniki 5 minut - v tem času morajo na izviren, razumljiv in zabaven način obrazložiti nestrokovni publiki, kaj raziskujejo in zakaj je to pomembno. Slam je bil del trajnostno obarvanega Festivala hrane za možgane: O meniju prihodnosti z znanstvenicami in znanstveniki. To je bil že osmi znanstveni slam v organizaciji Zavoda Znanost na cesti. Letošnji slam je potekal 23. aprila v Kinu Bežigrad v Ljubljani v organizaciji Univerze v Ljubljani, Zavoda Znanost na cesti v sodelovanju s Kemijskim inštitutom, Institutom Jožef Stefan in Kmetijskim inštitutom Sloveniji. Dogodek sta vodila novinarka Maja Ratej z Vala 202 in komik Aleš Novak. Najlepše se zahvaljujemo Znanosti na cesti in dr. Saši Novak. Uredništvo: Poljanka Doljak
39 min
27 Mag 2024

Znanstveni slam 1 ali kako v petih minutah obrazložiti znanost

Znanstveni slam je razširjena oblika komuniciranja znanstvenikov z javnostjo. Znanstveniki in znanstvenice, raziskovalci in raziskovalke običajno na začetku svoje kariere tekmujejo v predstavitvi svojega raziskovalnega dela nestrokovnemu občinstvu. Za poljudnoznastveno predstavitev imajo znanstveniki 5 minut - v tem času morajo na izviren, razumljiv in zabaven način obrazložiti nestrokovni publiki, kaj raziskujejo in zakaj je to pomembno. Slam je bil del trajnostno obarvanega Festivala hrane za možgane: O meniju prihodnosti z znanstvenicami in znanstveniki. To je bil že osmi znanstveni slam v organizaciji Zavoda Znanost na cesti. Letošnji slam je potekal 23. aprila v Kinu Bežigrad v Ljubljani v organizaciji Univerze v Ljubljani, Zavoda Znanost na cesti v sodelovanju s Kemijskim inštitutom, Institutom Jožef Stefan in Kmetijskim inštitutom Sloveniji. Dogodek sta vodila novinarka Maja Ratej z Vala 202 in komik Aleš Novak. Najlepše se zahvaljujemo Znanosti na cesti in dr. Saši Novak. Uredništvo: Poljanka Doljak
37 min
20 Mag 2024

Vpliv množičnega pojavljanja meduz na morske ekosisteme 2

Kakšen je vpliv množičnega pojavljanja meduz na morske ekosisteme in kako vpliva njihovo propadanje na kroženje snovi v morju? O meduzah in raziskovalni odpravi v Tihem oceanu na 2500 m globokem dnu z dr. Tinkaro Tinta z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Drugi del. Oddaja je nastala v sodelovanju s strokovno revijo Alternator. Članek z naslovom Vpliv množičnega pojavljanja meduz na morske ekosisteme dobite na https://www.alternator.science/sl/daljse/vpliv-mnozicnega-pojavljanja-meduz-na-morske-ekosisteme/. Uredništvo: Poljanka Doljak.
28 min
13 Mag 2024

Vpliv množičnega pojavljanja meduz na morske ekosisteme 1

Kakšen je vpliv množičnega pojavljanja meduz na morske ekosisteme in kako vpliva njihovo propadanje na kroženje snovi v morju? O meduzah in raziskovalni odpravi v Tihem oceanu na 2500 m globokem dnu z dr. Tinkaro Tinta z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Prvi del. Oddaja je nastala v sodelovanju s strokovno revijo Alternator. Članek z naslovom Vpliv množičnega pojavljanja meduz na morske ekosisteme dobite na https://www.alternator.science/sl/daljse/vpliv-mnozicnega-pojavljanja-meduz-na-morske-ekosisteme/. Uredništvo: Poljanka Doljak.
37 min
06 Mag 2024

Franco Basaglia: svoboda je terapevtska!

Ob stoletnici rojstva psihiatra Franca Basaglie, prelomne osebnosti italijanske psihiatrije smo spregovorili o pomenu njegovega mišljenja, delovanja, o njegovi zapuščini in pomenu duševnega zdravja danes. Gost oddaje Hevreka je psiholog in radijski voditelj oddaje Caterpillar Massimo Cirri. Uredništvo Poljanka Doljak.
34 min
29 Apr 2024

Osvajanje Lune

Že vrabci čivkajo, da si ljudje ponovno želijo na Luno. Zdi se, da smo zakorakali v novo vesoljsko tekmo, le da tokrat Združenim državam nasproti stoji Kitajska. Vesoljskim velesilam pa dihajo za ovratnik, če jih že ne prehitevajo, zasebniki z lastnim raketnim arzenalom in visokimi ambicijami. Kaj se dogaja na tem področju, kaj pravzaprav žene ljudi na sivi puščobni svet in kaj lahko pričakujemo v naslednjem desetletju? Oddajo je pripravil sodelavec dr. Jure Japelj. Uredništvo: Poljanka Doljak.
33 min
22 Apr 2024

Sinhrotron Elettra 2

Sinhrotron Elettra v Bazovici je lani praznoval 30-letnico delovanja. V prejšnji oddaji smo gostili inženirja, dr. biomedicinskega inženiringa Sandija Gruljo, ki nas je popeljal v sinhrotron, razložil njegov namen in delovanje. V kratkem pa se obeta nov krožni pospeševalnih Elettra 2.0. Kdo stoji za tem? Zakaj bo Elettra 2.0 boljši, in v čem? Ali sta pospeševalnik in sinhrotron sinonima? Kje se nahajajo drugi sinhrotroni? Drugi del oddaje. Uredništvo: Poljanka Doljak.
30 min
15 Apr 2024

Sinhrotron Elettra 1

Lani je sinhrotron Elettra v Bazovici praznoval 30-letnico delovanja. Kaj je sploh sinhrotron, čemu služi in kako deluje krožni pospeševalnik? Inženir Sandi Grulja, dr. biomedicinskega inženiringa v sinhrotronu Elettra nas bo popeljal v sinhrotron in orisal njegovo delovanje in namen. Prvi del oddaje. Uredništvo: Poljanka Doljak
30 min
08 Apr 2024

Prelomna odkritja, ki to niso

Gost oddaje je doc. dr. Matej Huš, znanstveni komunikator in raziskovalec na Kemijskem inštitutu na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo. Matej Huš je tudi avtor knjige »Od kvarkov do galaksij in skoraj vse vmes«. Beseda bo tekla o znanstveni komunikaciji, o znanstveni metodi in objavah člankov, do lažnih revij, dela na odseku, o prelomnih odkritjih, ki niso vedno tako prelomna in še mnogo več. Oddaja nastaja v sodelovanju s strokovno revijo Alternator. Članek in oddajo z naslovom "Prelomna odkritja, ki to niso" doc. dr. Mateja Huša najdete tudi na https://www.alternator.science/sl/daljse/prelomna-odkritja-ki-to-niso/ Uredništvo: Poljanka Doljak
38 min
01 Apr 2024

Zvezde z Marušo Žerjal

Nič ne predstavlja vesolje bolje kot zvezde. Nam najbližja zvezda Sonce je le ena izmed stotine milijard zvezd, ki sestavljajo našo Galaksijo. Brez zvezd ne bi bilo svetlobe, niti življenja. O zvezdah in njihovih lastnostih smo se pogovarjali z doktorico Marušo Žerjal z Inštituta za astrofiziko na Kanarskih otokih. Beseda je tekla o popisu lokalnega zvezdnega prebivalstva in o izmuzljivih mladih pritlikavkah. Maruša nam je zaupala tudi, zakaj soustvarja podkast o astronomiji. Z Marušo Žerjal se je pogovarjal sodelavec dr. Jure Japelj. Uredništvo: Poljanka Doljak.
30 min
25 Mar 2024

Psihofiziologija 2

Kako meriti človekova nezavedna in zavedna občutja? Psihofiziologija je veda, ki preučuje fiziološke odzive na psihične dražljaje. Kako meriti občutke? Kako to uporabljajo v industriji? Kako psihofiziologijo uporabiti v šolstvu? Na ta in druga vprašanja spet odgovarja prof. dr. Gregor Geršak, z Laboratorija za metrologijo in kakovost na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Uredništvo: Poljanka Doljak
26 min
18 Mar 2024

Psihofiziologija 1

Lahko stroj ocenjuje naše počutje, stres, veselje, zadrego in sproščenost? Prof. dr. Gregor Geršak, profesor na fakulteti za elektrotehniko, se navdušuje nad meritvami vseh vrst, od tistih v elektriki in magnetiki pa do tistih v biologiji, arheologiji, medicini, športu, itd.. Trenutno se ukvarja s psihofiziologijo - vedo, ki preučuje spremembe fiziologije človeka zaradi spremembe njegovega psihološkega stanja. Kaj je psihofiziologija, čemu služi? Gost oddaje je prof. dr. Gregor Geršak, z Laboratorija za metrologijo in kakovost na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Prvi del oddaje. Uredništvo: Poljanka Doljak
38 min
11 Mar 2024

Pot v svet nadgrajenih celic CAR-⁠T za zdravljenje raka 2

Drugi del pogovora z imunologom dr. Anžetom Smoletom z Oddelka za gensko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Oddaja je nastala v sodelovanju s strokovno revijo Alternator. Članek z naslovom Pot v svet nadgrajenih celic CAR-⁠T za zdravljenje raka podpisuje dr. Anže Smole. Oddajo lahko najdete na spletni strani Alternator.science ter na portalu Raiplay Sound pod zavihkom Hevreka. Uredništvo: Poljanka Doljak.
37 min
04 Mar 2024

Pot v svet nadgrajenih celic CAR-⁠T za zdravljenje raka 1

Prvi del pogovora z imunologom dr. Anžetom Smoletom z Oddelka za gensko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Oddaja je nastala v sodelovanju s strokovno revijo Alternator. Članek z naslovom Pot v svet nadgrajenih celic CAR-⁠T za zdravljenje raka podpisuje dr. Anže Smole. Oddajo lahko najdete na spletni strani Alternator.science ter na portalu Raiplay Sound pod zavihkom Hevreka. Uredništvo: Poljanka Doljak.
33 min
26 Feb 2024

Vulkanizem doma in po svetu

Kje in v kakšnih oblikah se pojavljajo vulkani? Kakšna je njihova vloga pri nastanku novih kamnin in mineralov? Kdaj so nam še posebej nevarni? Kaj pa vulkanizem v Sloveniji? Pogovor z doktorico Polono Kralj z Geološkega inštituta Slovenije. Pripravil dr. Jure Japelj. Uredništvo: Poljanka Doljak.
34 min
19 Feb 2024

Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti 2

V oddaji Hevreka smo besedo dali znanstvenicam, ki raziskujejo na različnih področjih. Kar jih združuje? Gotovo navdušenje, strast do raziskovanja, ponos in vztrajnost. Naj bodo te ženske in mnoge druge vzor in vir navdiha ostalim dekletom, ki šele začenjajo to pot. To so Silvia Onesti, vodja laboratorija strukturne biologije v Sinhrotronu Elettra, Serena Zacchigna, profesorica na Oddelku za medicinske vede Univerze v Trstu in vodja Laboratorija kardiovaskularne biologije pri Mednarodnem centru za genski inženiring in biotehnologijo Icgeb ter dr. Saša Novak, strokovnjakinja z Odseka za nanostrukturne materiale na Inštitutu Jožef Stefan. Uredništvo: Poljanka Doljak.
31 min
12 Feb 2024

Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti

Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti smo z dr. Sašo Novak, dobitnico nagrade komunikatorice znanosti za leto 2022, koordinatorko projekta za promocijo znanosti »Znanost na cesti" in koordinatorko predmeta Komuniciranje znanosti na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana ter predavateljico Science communication na Univerzi v Piemontu v Italiji ter znanstveno svetnico in raziskovalko na Odseku za nanostrukturne materiale na Institutu Jožef Stefan spregovorili o projektu Znanost na cesti, komuniciranju znanosti, o dosežkih in predsodkih žensk v znanosti. Uredništvo: Poljanka Doljak.
36 min
05 Feb 2024

Javni promet kot blažitelj podnebnih sprememb 2

Je lahko javni promet blažitelj podnebnih sprememb? Ker človeštvo s svojimi dejavnostmi vpliva na podnebne spremembe, jih lahko z ustreznimi ukrepi tudi ublaži. Kako lahko dosežemo spremembo potovalnih navad, kakšni so lahko podnebni ukrepi na področju prometa? Katere so največje ovire javnega potniškega prometa in zakaj se ga tako malo ljudi poslužuje? Gost oddaje bo doc. dr. Matej Gabrovec z Geografskega Inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Drugi del. Uredništvo: Poljanka Doljak. Oddaja je nastala v sodelovanju s spletno strokovno revijo Alternator. Članek najdete na povezavi https://www.alternator.science/sl/daljse/javni-promet-kot-blazitelj-podnebnih-sprememb/
32 min
29 Gen 2024

Javni promet kot blažitelj podnebnih sprememb

Je lahko javni promet blažitelj podnebnih sprememb? Ker človeštvo s svojimi dejavnostmi vpliva na podnebne spremembe, jih lahko z ustreznimi ukrepi tudi ublaži. Kako lahko dosežemo spremembo potovalnih navad, kakšni so lahko podnebni ukrepi na področju prometa? Katere so največje ovire javnega potniškega prometa in zakaj se ga tako malo ljudi poslužuje? Gost oddaje bo doc. dr. Matej Gabrovec z Geografskega Inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Prvi del. Uredništvo: Poljanka Doljak. Oddaja je nastala v sodelovanju s spletno strokovno revijo Alternator. Članek najdete na povezavi https://www.alternator.science/sl/daljse/javni-promet-kot-blazitelj-podnebnih-sprememb/
28 min
22 Gen 2024

Lovec severnega sija, neviht in meteorjev

Dr. Jure Atanackov je geolog, ki se na Geološkem inštitutu Slovenije ukvarja s tektoniko, seizmologijo in potresno nevarnostjo. V prostem času pa je strasten lovilec neviht, severnih sijev in meteorjev. Severni sij spremlja zadnjih 23 let. Kdaj je najbolje na nebu iskati severni sij? Kako pa se pri lovljenju neviht izogneš prometnim zamaškom in kateri meteorski roj je najbolj fotogeničen? Pripravil dr. Jure Japelj. Uredništvo: Poljanka Doljak.
33 min
15 Gen 2024

Brez gozda nam živeti ni!

Slovenija sodi med najbolj gozdnate države v Evropi, takoj za Švedsko in Finsko. Gozdovi tu pokrivajo kar 58% površine. Italija šteje nekoliko nižji odstotek, 36,7%. Pozitiven podatek pa je, da se je gozdna povšina v Italiji povišala za 20 odstotkov v zadnjem desetletju. Gostje oddaje Hevreka so direktor RS za varstvo narave Teo Hrvoje Oršanič, krajinska arhitektka Maja Simoneti, Mateja Kurir in Urška Jurman. Beseda bo tekla o izzivih, upravljanju in načrtovanju gozdov. Uredništvo: Poljanka Doljak.
30 min
08 Gen 2024

Raziskovalno delo kot izziv in gonilo

Evropska noč raziskovalcev poteka vsako leto v jeseni. To je priložnost, da mladi in manj mladi spoznajo raziskovanje na različnih znanstvenih zavodih in inštitutih povsod po Evropi. Ob priliki Evropske noči raziskovalcev smo povabili pred mikrofon raziskovalce na Geološkem zavodu, ki so v okviru pobude imeli predavanje za javnost. To so Klemen Teran, Martin Gaberšek, Nina Mali in Petra Jamšek Rupnik. Uredništvo: Poljanka Doljak
34 min
01 Gen 2024

Podnebne spremembe: obalne in hidrološke poplave skozi oči fizikalnega oceanografa

Drugi del pogovora z dr. Matjažem Ličerjem z agencije RS za okolje in Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo o mladih, poslušanju stroke, napovedovanju hidroloških poplav, posledicah podnebnih sprememb in še marsikaj. Oddaja je nastala v sodelovanju s strokovno revijo Alternator. Uredništvo: Poljanka Doljak.
26 min
18 Dic 2023

Prepletanje umetne inteligence in fizike pri napovedovanju obalnih poplav

Podnebne spremembe povzročajo dvig srednje gladine globalnih oceanov. Čeprav se morda ne zdi, tudi Jadransko morje ni izjema. Kako lahko ne samo fizikalni modeli pač pa tudi umetna inteligenca pripomorejo k napovedovanju poplav v severnem Jadranu? O tem gost dr. Matjaž Ličer z agencije RS za okolje in Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Poljudno-znanstvena oddaja Hevreka je nastala v sodelovanju s spletno strokovno revijo Alternator. Članek z naslovom Prepletanje umetne inteligence in fizike pri napovedovanju obalnih poplav s spletne strokovne revije Alternator podpisujejo dr. Matjaž Ličer, Lojze Žust in Matej Kristan. Oddajo najdete v našem v spletnem arhivu in na spletni strani Alternator.science. Zahvala Anji Skapin. Uredništvo: Poljanka Doljak.
51 min
11 Dic 2023

Kako so nastale prve galaksije?

Nekoč so se v vesolju pojavile prve galaksije. Te so rasle, med seboj trkale, se zlivale in razvijale v galaksije, kot jih vidimo danes. Za dobro razumevanje galaksij se moramo zato ozreti v oddaljeno, mlado vesolje k čisto prvim galaksijam. Kako so nastale prve galaksije, kako jih lahko opazujemo? Dr. Jure Japelj je pred mikrofon povabil prof. dr. Marušo Bradač, profesorico na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Uredništvo: Poljanka Doljak.
26 min
20 Nov 2023

Supernove tipa 1a

Vesoljska oddaja o supernovah tipa 1a. To je poseben razred supernov, ki je ključen za razumevanje vesolja. Gostja oddaje je Tanja Petrushevska, docentka na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici. Oddajo je pripravil dr. Jure Japelj. Uredništvo: Poljanka Doljak.
31 min
04 Dic 2023

Akustika prostora

Akustika prostora proučuje lastnosti zvočnega polja in vpliv arhitekturnih elementov kot tudi, kako na prostor vplivajo različni zvočni viri. Strokovnjak s tega področja tako pluje med gradbeništvom, arhitekturo, fiziko in elektroinženirstvom. S tem se ubada vodja akustičnega laboratorija na inštitutu InnoRenew dr. Rok Prislan. Institut InnoRenew v Izoli, ki gosti laboratorij za prostorsko akustiko, se v veliki meri ukvarja z lesenimi stavbami oz. z inovacijami povezanimi z grajenjem le-teh. Kaj je akustika prostora, kako jo merimo, v kakšno področje spada? Oddajo je pripravila dr. Urša Šušnjar. Uredništvo: Poljanka Doljak.
31 min
27 Nov 2023

Alternator. Misliti znanost.

Spletna strokovna revija Alternator je razmeroma nova, pri nas še nepoznana revija. Namenjena je vsem tistim, ki jih zanima znanost, njene ugotovitve in z njo povezani premisleki. Revija je nastala na pobudo Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki jo je tudi ustanovila z Nacionalnim inštitutom za biologijo in Institutom Jožef Stefan in Kemijskim inštitutom. Kdo stoji za tem? Zakaj jo je vredno brati? Gostja oddaje poljudnoznanstvene oddaje Hevreka je glavna urednica revije Alternator Anja Skapin Uredništvo: Poljanka Doljak
31 min
13 Nov 2023

Paleogenetika ali od kod izviramo 2

Drugi del pogovora z Damjanom Glavačem, medicinskim genetikom z Univerze v Ljubljani o tehnikah, ki se uporabljajo v genetiki, pa ne le v kontekstu preučevanja arhaičnega DNK-ja, kar je bila glavna tema prejšnje oddaje, temveč tudi za preučevanje naše novejše preteklosti. Govor bo o populacijskih študijah za ugotavljanje migracijskih tokov naših nedavnih prednikov. Oddajo je pripravila sodelavka Urša Šušnjar. Uredništvo: Poljanka Doljak.
27 min
06 Nov 2023

Paleogenetika ali od kod izviramo? 1

Svante Paabo, švedski raziskovalec je v lanskem letu prejel Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo za prispevek pri preučevanju izumrlih človečnjakov in razumevanju človeške evolucije. Nobelovec je napredne tehnologije uporabil pri preučevanju arhaične DNK in tako kot prvi razvozlal zaporedje celotnega neandertalčevega genoma pa tudi genoma druge izumrle vrste človečnjakov, katere ostanke so odkrili v jami Denisova v Sibiriji. Paabo zato velja za utemeljitelja nove znanstvene veje imenovane paleogenetika, ki se v zadnjih letih obravnava kot ločena disciplina na vseh resnih genetskih kongresih. O delu Svanteja Paaboja sta sta pogovarjala Urša Šušnjar in prof. dr. Damjan Glavač, specialist laboratorijske medicinske genetike z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravila Urša Šušnjar. Uredništvo: Poljanka Doljak
28 min
30 Ott 2023

Med znanostjo in znanstveno fantastiko: razvoj zdravil z umetno inteligenco in prihodnost robotike

O nizu znastveno fantastičnih srečanj Mondofuturo. Profesor Paolo Gallina, strokovnjak za robotiko na univerzi v Trstu o kreativnosti in robotiki v času Chat GPT-ja. Silvia Onesti, vodja laboratorija strukturne biologije v Sinhrotronu Elettra o razvoju zdravil z umetno inteligenco. Uredništvo: Poljanka Doljak.
30 min
23 Ott 2023

Srečanja Mondofuturo: med znanostjo in znanstveno fantastiko

Oddaja je posvečena znanstveno-fantastičnim srečanjem Mondofuturo. Srečanja Mondofuturo bodo potekala od nedelje, 29. oktobra, do srede, 1. novembra. Gre za niz srečanj posvečenih znanosti, ki potekajo v okviru Festivala znanstveno fantastičnega filma Science Plus Fiction. Gostje oddaje organizatorka srečanj Mondofuturo Simona Regina, Serena Zacchigna, profesorica na Oddelku za medicinske vede Univerze v Trstu in vodja Laboratorija kardiovaskularne biologije pri Mednarodnem centru za genski inženiring in biotehnologijo Icgeb ter Youtuber Entropy for Life Giacomo Moro Mauretto. Uredništvo: Poljanka Doljak.
38 min
16 Ott 2023

Imuno-onkologija, četrto orožje za boj proti raku

Rožnati oktober je mednarodni mesec osveščanja o raku dojk. Najbolj znana orožja v boju proti raku so kirurgija, kemoterapija in radioterapija. Kaj pa imuno-onkologija? Za kaj gre? Pri katerih vrstah raka se lahko uporabi imunoterapijo? Gostja oddaje je vodja internistične onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana prof. dr. Janja Ocvirk. Uredništvo: Poljanka Doljak.
38 min
02 Ott 2023

Evropska noč raziskovalcev

Evropska noč raziskovalk in raziskovalcev je potekala zadnji petek v septembru. Gre za vseevropsko pobudo, ki je sočasno potekala v več kot 300 mestih po vsej Evropi. Evropska komisija si s to pobudo želi približati znanost in znanstveno raziskovanje splošni javnosti, še posebej mladim. Cilj je poleg tega predstaviti tudi poklic in življenje znanstvenika širši javnosti, predvsem pa mladim, ki bi radi opravljali ta poklic in se še odločajo o svoji karieri. Raziskovalke in raziskovalci vsako leto na ta dan odprejo vrata svojih fakultet in laboratorijev, centrov znanosti in raziskovalnih institucij ter predstavijo svoje delo. Obiskali smo slovensko prestolnico in zbrali nekaj izjav. Sara Kebe, koordinatorka projekta Noč ima svojo moč in predstavnicoakoordinatorja projekta Ustanove Hiša eksperimentov; dr. Mateja Gaber, s Filozofske fakultete, idejna vodja in ambasadorka projekta Humanistika, to si ti; raziskovalec na zavodu za gradbeništvo Slovenije Boris Azinovič; dr. Tatjana Pirman z oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti; Tristan Rome, geolog z oddelka za geologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti. Uredništvo: Poljanka Doljak.
33 min
25 Set 2023

Prihodnost komuniciranja znanosti

Novembra lani so na visoki šoli za napredne študije Sissa v Trstu organizirali delavnico oz. niz srečanj na temo Vizije prihodnosti na področju komuniciranja znanosti. Mednarodni gostje so razpravljali o prihodnosti komuniciranja znanosti: od odprte znanosti do umetne inteligence, od znanstvene diplomacije do založništva. V oddaji so spregovorili Nico Pitrelli, vodja masterja znanstvene komunikacije »Franco Prattico« na SISSI, sociolog Martin Bauer z London School of Economics, Ivana Bartoletti, mednarodno priznana strokovnjakinja na področju zasebnosti, varstva podatkov in odgovorne tehnologije, Elisabetta Tola, podatkovna novinarka in znanstvena komunikatorica in Roberto Trotta, vodja skupine za teoretično in podatkovno znanost pri SISSI. Uredništvo: Poljanka Doljak.sc
42 min
18 Set 2023

Mednarodna olimpijada iz astronomije in astrofizike

O mednarodni olimpiijadi iz astronomije in astrofizike ter uspehih slovenskih srednješolcev. Gosta oddaje dr. Dunja Fabjan, z Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije ter docentka na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze in absolutni zmagovalec olimpijade Peter Andolšek. Uredništvo: Poljanka Doljak
38 min
05 Giu 2023

Satelit Gaia

Leta 2013 je Evropska vesoljska agencija izstrelila znanstveni satelit Gaia. Od takrat meri položaje zvezd, galaksij in asteroidov. Nevpadljivi projekt je sprožil revolucijo v razumevanju naše Galaksije, svoj pečat pa pušča tudi pri raziskavah Osončja, eksoplanetov in oddaljenih galaksij. Oddajo je pripravil dr. Jure Japelj. Uredništvo: Poljanka Doljak.
26 min
29 Mag 2023

Podzemlje in površje na krasu

Drugi del predavanja o krasu in odkritih jamah pri gradnji drugega tira dr. Mitje Prelovška, raziskovalca z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, in arheolog Tomaž Fabec, ki je raziskoval na trasi drugega tira. Uredništvo: Poljanka Doljak.
53 min
22 Mag 2023

Kras in odkrite jame pri gradnji drugega tira Koper-Divača

Dr. Mitja Prelovšek, z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, o krasu in odkritih jamah pri gradnji drugega tira med Koprom in Divačo. Uredništvo: Poljanka Doljak.
37 min
15 Mag 2023

Velika okna v vesolje

O največjih observatorijih, s katerimi lovimo nevtrine, išcemo gravitacijske valove, opazujemo črne luknje in osnovne delce. Pripravil dr. Jure Japelj. Uredništvo: Poljanka Doljak.
32 min
08 Mag 2023

Umetna inteligenca in CHAT GPT 2

Gost oddaje je dr. Matjaž Gams, vodja Odseka za inteligentne sisteme na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. Uredništvo: Poljanka Doljak.
37 min
01 Mag 2023

Umetna inteligenca in CHAT GPT 1

Gosta oddaje Borut Švara, ki se ukvarja z umetno inteligenco v Area Science Parku na Padričah in dr. Špela Vintar, redna profesorica na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in strokovnjakinja za razvoj jezikovnih tehnologij ter skrbnica študijskega programa Digitalno jezikoslovje. Uredništvo: Poljanka Doljak.
37 min
08 Mag 2023

Jedrska fuzija kot energija prihodnosti 2

Izredni prof. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani, in mag. fizike Kristina Pahor o jerdski energiji .
38 min
08 Mag 2023

Jedrska fuzija kot energija prihodnosti 1

Izredni prof. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani o jerdski energiji.
36 min